Pozdravljeni, ponovno v družbi z vašimi najljubšimi šolskimi novinarkami!
Tokrat smo vam pripravile nekaj prav posebnega: intervju z našimi tekmovalkami, ki so se udeležile državnega polfinalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI.
Devetošolke Ela, Špela in Nika so svojo podjetniško idejo »Govoreči kipec« razvijale pod mentorstvom gospe učiteljice Maje Mladenović in gospe Monike Zajc iz Podjetniškega inkubatorja Perspektiva Postojna. Kipec so si zamislile v obliki treh zveri: risa, volka in medveda, hkrati pa bi bil to tudi pivški spominek.
O tem smo na šolski spletni strani že pisali, nas pa je zanimalo, kako so vse skupaj doživljala dekleta. Povabili smo jih na pogovor, ki sva ga vodili šolski novinarki Lucija in Veronika.
Srčno se jim zahvaljujemo, da so si vzele čas za naša vprašanja. Upamo, da vas bo naš intervju navdihnil, da začnete tudi vi kaj ustvarjati.
Novinarki: KAKO JE POTEKALA POT OD PRVE IDEJE DO KONČNEGA IZDELKA?
Nika: Začelo se je, ko smo imeli na naši šoli tehniški dan in smo se morali spomniti idejo za pivški spominek. Prišle smo na idejo, da bi naredile govoreči kipec. Predstavile smo ga ljudem iz inkubatorja. Naša ideja jim je bila zelo všeč in svetovali so nam udeležbo na start-up vikendu. Udeležile smo se ga in se kasneje predstavile še na regijskem tekmovanju podjetniških idej mladih. Naša ideja je bila tako dobra, da smo se uvrstile naprej na tekmovanje POPRI.
Novinarki: KAJ STE MORALE PRIPRAVITI? SAMO IDEJA NAJBRŽ NI BILA DOVOLJ?
Ela: Napisati smo morale poslovni model, v njem pa podrobneje predstaviti našo idejo. Od 63 skupin smo se uvrstile med 12 najboljših skupin in odšle v polfinale.
Novinarki: KAKO STE SPLOH DOBILE IDEJO O GOVOREČEM KIPCU?
Špela: Idejo smo dobile na tehniškem dnevu, ki smo ga imeli na šoli.
Ela: Pred tem sva jaz in Špela odšli po Pivki in ob cesti fotografirali kip medveda.
Špela: Že pred tehničnim dnevom smo imele idejo, da bi ustvarile nek kipec. Potem smo se spomnile, da bi ta kipec lahko govoril.
Novinarki: KDO JE KIPEC IZDELAL? KDO VAM JE PRI TEM POMAGAL?
Ela: Najprej smo kar na Temuju kupile kipec medveda, ki smo ga naredile za prototip. Najprej smo podstavek naredile iz kartona, kasneje nam je pomagala gospa Monika iz Podjetniškega inkubatorja Perspektiva Postojna, ki se je dogovorila z mizarjem za pomoč pri kipcu za polfinale.
Novinarki: JE KIPEC DOKONČAN? ALI GOVORI?
Nika: To zdaj ni končni kipec. Imamo sicer mikročip in pripravljene posnetke, a še ni programiran in ne govori na žalost.
Špela: Končen kipec naj bi bil izdelan iz lesa.
Novinarke: POVEJTE NAM KAJ O TEKMOVANJU POPRI. KAKO JE POTEKALO?
Ela: Pot smo začele v Pivki, v Postojni se nam je pridružila gospa Monika, naša mentorica. Ko smo prispele, smo se najprej prijavile. Ker smo imele na voljo še nekaj časa, smo šle na vročo čokolado, potem pa se je začelo. Na uvodnem delu smo se najprej predstavili s svojimi idejami: osnovnošolci in srednješolci skupaj. Potem so nas ločili in začelo se je tekmovanje. Osnovnošolskih skupin je bilo dvanajst.
Novinarki: STE IMELE KAJ TREME PRI PREDSTAVITVI?
Nika: Večinoma sem govorila jaz. Seveda sem imela nekaj treme, saj pred tolikšno množico ne govoriš vsak dan. Odzivi na samo predstavitev so bili zelo dobri. Sem imela pa potem večjo tremo pred žirijo.
Novinarki: KAJ PA STE MORALE POVEDATI PRED ŽIRIJO?
Nika: Po predstavitvi smo morale nesti naš prototip kipca pred komisijo. Ogledali so si izdelek in nam zastavili nekaj vprašanj, ki so bila kar zahtevna.
Ela: Če malo pojasnimo: tekmovanje je torej sestavljeno iz dveh delov: predstavitve, pri kateri je bila v ospredju Nika, potem pa smo morale odgovoriti še na vprašanja komisije.
Novinarki: KAKŠEN VTIS STE DOBILE NA TEKMOVANJU? KAJ SO PREDSTAVILI DRUGI? KATERA IDEJA OD DRUGIH JE BILA VAM NAJBOLJ VŠEČ?
Špela: Zanimiv je bil Eggomatic, nekakšen avtomatski kokošnjak, ki sam skrbi za kokoši.
Nika: Nekako nam ni bila nobena ideja res dobra, saj so se nam predstavitve zdele pomanjkljive. Zdelo se nam je, da ima skoraj vsaka ideja velik minus, ki pa ga seveda niso izpostavili.
Špela: Veliko idej pravzaprav že obstaja v podobni obliki.
Novinarki: ČE SE VRNEMO K VAŠEMU KIPCU: PRIPRAVITI STE MORALE TUDI NEK FINANČNI OKVIR. ALI MORDA VESTE, ZA KAKŠEN ZNESEK BI SE KIPEC PRODAJALO?
Ela: Približno 12 evrov, torej je naša ideja čisto izvedljiva.
Novinarki: KAJ SE ZDAJ DOGAJA S KIPCEM? JE ZGODBA KONČANA ALI BO ŠEL KIPEC V PRODAJO?
Ela: Najbrž se bomo spet kaj dobile z gospo Moniko in idejo razvijale naprej. Kipec bi se lahko prodajalo v Dini in v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer.
Špela: Kipec zaenkrat predstavlja tri zveri: risa, volka in medveda, a bi lahko idejo razširili še na kakšno drugo žival.
Novinarki: Hvala za pogovor in uspešno naprej!
